biti v območju

См. также в других словарях:

• príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• státi — 1 stánem nedov. (á ȃ) s prislovnim določilom 1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno: obleka stane dva tisoč dinarjev; koliko stane ta knjiga; malo, veliko stati 2. izraža, da se za kaj porabi, plača določena vsota denarja: počitnice na morju… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• zúnaj — prisl. (ú) 1. na zunanji strani, ant. znotraj: hiša je znotraj in zunaj lepo pobeljena; zunaj kosmat kožuh 2. izraža kraj, mesto, ki ni v mejah stavbe, predmeta, ograje: ti pojdi v hišo, mi pa ostanemo zunaj; sedeli so zunaj pred bajto / nekaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• mréža — e ž (ẹ) 1. izdelek iz prekrižanih niti, vrvi, žice, med katerimi so okenca, luknjice: delati, plesti mrežo; ograditi z mrežo; gosta, redka, tanka mreža; kovinska, žična mreža; mreža iz viter, vrvi; okenca, zanke mreže / pajek prede, razpreda… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• ôgenj — ôgnja m (ó) 1. pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto: ogenj gori, plapola, tli, ugaša, žari; ogenj greje; ogenj v peči prasketa; ogenj je zagorel in razsvetlil okolico; ekspr. ogenj požira seno; kuriti, zanetiti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• načŕt — a m (ȓ) 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo: načrt se je uresničil; držati se načrta; delati, imeti, narediti načrt; dokončen, neizvedljiv, podroben načrt; načrt za beg, potovanje; ima pripombe k načrtu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• primanjkováti — újem nedov. (á ȗ) s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: primanjkuje cementa, premoga; hrane jim ne primanjkuje; publ. na tem območju primanjkujejo živila primanjkuje živil / za tako trditev mu primanjkuje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• sredíšče — a s (í) 1. točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu, robu zlasti pri okroglih predmetih: označiti središče plošče; središče cevi, kolesa, luknje / zemeljsko središče // kraj, predel, ki je enako oddaljen od obrobij: zemljepisno središče… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika